petek, 02. februar 2018

Arnejevih četrtih 365. :)

Tale naš mali gospodič, adrenalinc, ki to ni, ima že kar štiri leta.

Ponoči ga pogosto takole cmoknem, ker se res ne morem upreti njegovim mehkim ličkam.

Rosjtnodnevni zajtrk v posteljo. :) Še malce prezgodaj zame. 

"Ubogi piščanček" je prav tipičen predstavnik tretjega otroka.
Po eni strani razvajen mamin sinček, po drugi strani pa vedno zadnji na vrsti, ko se odločamo kaj bomo počeli.

Ravno tako, kot je bilo pri nas doma. Prvi smo imeli cel kup fotografij, najmlajši je praktično brez. Tako ima tudi Arne, sicer nekaj lepih od rojstva, zadnje čase pa le že take, mimogrede s telefona, obupne kvalitete.
Nobene statistike, nobenih izjav tedna...

Komaj letos, pri štirih letih je imel prvič zabavo s prijatelji za rojstni dan, pa še to eno tako na pol s torto iz Hoferja in čipsom.
Na tem mestu svečano obljubljam, da mu prihodnje leto sama spečem čudovito torto, muffine in obložene kruhke

Sicer pa je dečko poln nasprotij.

Velik za pet let (103 cm in 17 kg)

Pameten"za deset.
Spreten za šest.
Skrbno dela domačo nalogo, vsak dan, skupaj z bratoma.
Obožuje pištole in puške in jih najde v vsaki palici, kockah ali kamnu. "Roke hvišku!" pravi in hodi za mano.

Po drugi strani pa še povsem nebogljen, kot mali ptiček, ki je ravnokar padel iz gnezdeca. Pridno izkorišča status najmlajšega.

Potrebuje samo "Mami, božal!" ali "Mami, tebe imam najraje na svetu!"
Ali, potem, ko prespi pri mojih starših,  "Ane mami, dolgo se nisva vidla? Pogrešal sem te!" in mu jem iz rok. Ko grem spat, ga magnetizem takoj pritegne k meni in se tako lepo stisne, da takoj popustim, čeprav vem, da se spet ne bom obrnila celo noč, in da njegova kolena v mojem križu niso niti najmanj nežna.




Težave z zdravjem, ki jih je imel v prejšnjih letih, pošasi popuščajo.
Sicer ima še vedno zaščitna zravila in občasno pumpico, ampak bolnicam smo se upeli letos na široko izogniti.

Od vseh treh ima najbolje razvito domišljijo in se lepo sam zaigra in vodi dvogovore z igračami.
Strašno rad pomaga pri različnih opravilih, od kuhanja do nošnje drv.
S starejšima bratoma gre odlično vštric in čisto nič ne caplja zadaj.

Mamin cukr. :)













10 komentarjev:

  1. Vse najboljše cukrč mali 😚!

    OdgovoriIzbriši
  2. Se bom kar ponavljala: kako ste luštni!!! Vse najboljše Arnetu in vse najboljše mami!

    OdgovoriIzbriši
  3. Ma sej veš, take stvari je vedno fajn slišat. 😉

    OdgovoriIzbriši
  4. Anitka moja zlata, se mi zdi da mi je letos vse ušlo iz glave, zdravje nam je grdo nagajalo, dobro da smo bolje in mati spet bolj pridno surfa po netu, drugače bi še Arnetov zapis zamudila. Vse najlepše, adrenalinc! Zelo simpatičen pobič, v učkih mu iskri. Si me pa brcnila v rit, da sem naša škorca nagnala se postavit ob zid. Neža 102 cm, do 4. RD ima še dobra 2 meseca in pol fore, mogoče vas ujamemo. Nasploh so vsi ti otroci danes res ogromni, se mi zdi.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. He, he.. no ravno t podatek sem nekoliko na pamet napisala. :) Za prvi maj je bil 100 cm pa jenod takrat še zrasel. Ga bom morala tudi jaz še pred zid postaviti. Za težo pa vem ker smo rabili podatek za odmero antibiotikov pres 14 dnevi. :/

      Pridni otroci in mati da ste spet bolj aktivni. Tudi moja surferska in pisarska aktivnost je bolj kot ne na nuli.
      Še današnja je nastala samo zato ker sem bila za delat še bolj neuporabna. :D

      Izbriši
    2. Ja dej no, pred zid ž' njim! ;-) Prvi maj, sej se hecaš no!!!
      Kilc ma naša 15, tud vem iz očitno nekih zelo zelo sorodnih vzvodov kot ti :-/ Zdej jih je po moje konkretno zgubila, dobro da je sicer taka bolj krepka punčka. Najbrž je malo pobralo tudi mene - aveš da sem se morala zadnjič zagovarjat zaradi trebuha 9-letnemu nečaku, ga je zanimalo, če bom imela še enega dojenčka :-) :-) :-)

      Izbriši
  5. O, bejž, trebuh?
    Jaz se že prav zabavam ko opazujem.ljudi, kako me pol časa gledajo v oči in druge pol v trebuh. Prav rada bi vedela kaj se govori okrog.:D

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.