petek, 14. september 2018

Pred, med, za

Šele ob tej objavi, sem spoznala, da se zadnje leto počutim tako "med". 
Zda je že veliko bolje, ni pa še "za". :)

Tudi "bolje" ni pravi izraz, saj nam ni bilo nič hudega. Le časa in energije ni za nič drugega.








ponedeljek, 03. september 2018

Še smo živi

Sam to bom rekla. :D

Mislim, da bo počasi prišel čas, ko se bom tudi na blog lahko vrnila.

Se zgodi kak dan, da se že "po blogovsko" pogovarjam sama s sabo. Saj veste, tako da v mislih pišem objavo. Ampak kaj, ko do takrat, ko se usedem za računalnik že vse pozabim.

Ampak bo. 
Poletje je šlo, otroci so šli.

V bajti imamo vodo, elektriko, prebeljene stene, celo pomivalni stroj nam že dela. 
Manjka nam samo še en meter tal v spodnjem nadstropju in vsi metri v zgornjem in več al majn vsa oprema, pa dnarja nama tudi že manjka, ampak hej, nam pa ne manjka ljubezni. 

Srečno vsem prvošolčkom. :)


Ps. Izjava tedna Rene:

Rene: Jest nebi šou u šula.
Enej: Ampak boš tam videl vse svoje prijatelje,  a viš kak bu fajn.
Rene: Jest lohk prijatelje vidm tud če grim sam na obisk. 
:)





ponedeljek, 23. april 2018

Razglednica iz Jeličnega vrha


Na Enejev rojstni dan, sta nas na hiški obiskala moja starša, Starata in Staramama po domače. ;)

Ujela sta nas ravno ko smo na strehi sadili sukulente, ki smo jih nabrali na sosedovem vrtu.

Hvala ata, za te lepe spomine.
Da ne govorim o vsem ostalem, za kar smo vama hvaležni.










petek, 20. april 2018

Na pomoč, najstnika imamo.

Naš mali mož, povod za tale blog,
matematik, šahist, bralec, plezalec, veliki brat, 
se je danes prelevil v najstnika.

Z navdušenjem in strahom ga opazujem, 
kako iz otroka odrašča v fanta. 
Z nostalgijo se spominjam prvih ur, dni, mesecev preživetih z njim.
Z njim, ki je obrnil moj svet na glavo.
Šele z njim, sem resnično postala odgovorna, odrasla oseba (vsaj večino časa. :))

Vse najboljše dragi Enej!

Ko smo že pri blogu, pravkar sem opazila, da smo pred dnevi preskočilo magično mejo MILJON!!! obiskov.
Wooohooo!
Hvala ker nam še vedno sledite, čeprav si le redko vzamemo čas za pisanje.
S selitvijo se bo (močno upam), spremenilo tudi to.

Pa lep pozdrav iz vikend oddiha na naši lepi nedokončani hiški. ;)



 


torek, 27. marec 2018

Čudovita nosečnica Martina

Draga Martina,
hvala, za priložnost, da sem lahko bila mali košček vajine zgodbe.
Neizmerno sem uživala.

Iskrene čestitke! 


















ponedeljek, 19. marec 2018

Zimske radosti

Če nam letos česa ni manjkalo (poleg ljubezni, seveda), je pa to sneg.
In mraz. (Grammarly mi je ponudil veliko začetnico, pa bi si jo skoraj res zaslužil, kajne? )

Ker sem bolj zmrnjene sorte, sem v puhovki že od septembra. S kratkim obdobjem oktobra, ko smo lahko nosili le windstopperje. Sedem mesecev... več kot pol leta nas že zebe... upam, da je to pokurilo mraz za naslednjih nekaj let.

Na srečo je prišla največja pošiljka šele potem, ko je bila hiška na zunaj v glavnem končana.
Potem, ko smo že mislili, da smo končno dočakali pomlad.

In ko so pretekli teden, po obdobju toplejših dni, izpod snega pokukale zaplate trave, smo čez vikend dobili novo pošiljko.

Pa saj sneg nas pravzaprav niti ne moti. Moti nas predvsem pomanjkanje sonca in toplote.
Nemogoče bi bilo prešteti, kolikokrat nas je letos prezeblo do kosti.

Tokrat je bilo snega še za zimske radosti preveč.
Smučanje in sankanje je bilo po naših dolinah nemogoče, saj bi moral imeti vsaj traktor, da ga steptali. Na srečo je cesta mimo naše hiške prazna in ravno prav splužena, da se je vseeno dalo, tako sankati, kot tudi smučati.

Največji izziv je predstavljalo sušenje kombinizonov med etapami sankanja in smučanja.
Na srečo smo se dobro oborožili z električnimi radiatorji in kaloriferji, ki so nam pomagali pri tem sizifovskem opravilu.

Me prav zanima, koliko priložnosti za sankanje bo še to leto.


Popoldanski počitek na gradbišču.