torek, 09. oktober 2012

Premiki

Ko je Enej shodil, sem poslušala druge, ki so pravili, da to, da se postavi na noge in naredi nekaj korakov, še ne pomeni, da je shodil. Pa nisem točno vedela, kaj hočejo s tem povedati. Ker Enej je takrat shodil. Prvi dan je naredil nekaj korakov, drugi dan je prehodil že celo stanovanje, tretji dan je že skoraj tekel.

Zdaj,  ja zdaj mi je pa jasno. Rene že cel teden občasno samostojno mašira po dnevni, pa še vedno ne morem reči, da hodi. Še vedno je ves majav. Ampak fino se mu pa zdi. Če ga držimo za roke, pa ponosno prehodi že skoraj polovico naše običajne sprehajalne ture. In tudi po stopnica prileze že sam.

Tudi zobje mu rastejo enako počasi, kot se uči hoditi. Medtem ko jih je Enej dobival kot po tekočem traku, en dan je imel nabrekle dlesni, drugi dan mu je zob že gledal ven, Reneja mučijo že cel mesec skupaj. Zdaj lahko rečemo, da so vse štiri štrikice zunaj in komaj že čakamo na trojkice. Še bo zabavno. Odkar so mu štirke prilezle ven je fant pridobil tudi na apetitu. Ves čas išče priložnosti, da bi dobil nekaj za pod zob. Če so to palačinke z Nutello je pa sploh neustavljiv. Fant že ve kaj je dobro.


5 komentarjev:

  1. Bravo, bravo Rene. Tud Matevžek ti ploska :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Čestitkeee...mislim da bo kmalu dober razlog za pop kejke:)

    OdgovoriIzbriši
  3. Mali palček:) Sem se spomnila mojih dveh (ki sta zdaj že velika) - pri ta prvi se je vse zgodilo z nadzvočno hitrostjo, ta drugi je bil pa pravi polžek:) Tudi karakterno sta si zelo različna in me vedno znova navdušujeta.

    OdgovoriIzbriši
  4. Super, prav malo še manjka za samozavesten odhod od doma!

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.