torek, 19. september 2017

Gradnja v živo

Čeprav na blogu (še) ni osveženih detajlov o dogajanju na naši parceli tekom poletja,
se dan, ko bo naša hiška končno začela metati senco, hitro bliža.

V zadnjih dneh/tednih pospešeno sprejemamo pomembne odločitve, hodimo po sestankih z našim arhitektom Matejem iz Biro Gašperič, raziskujemo kamine in podobne reči, na Ekoartu pa že pridnejo izdelujejo delavniške rizbe in se pripravljajo, da odpeljejo les v razrez.

Ker mene take stari zanimajo, in glede na statistiko ogledov objav povezanih z gradnjo, sem prepričana, da zanimajo tudi vas, sem pripravila skupino na Facebooku, kjer bomo čim bolj sprotoma objavljali dogajanje na parceli in v delavnicah. Ko bo prišel naš dan D, ko bodo težki stroji po delih pripeljali stene in strehe, pa se bomo potrudili in pripravili ogled gradnje v živo s terena.

Torej, če ste eni izmed tistih, ki vas gradnja montažne hiše zanima, ste lepo vabljeni, da se nam pridružite v skupini.

Najdete nas tu: Gradnja v živo

Prepričana sem, da se nam pridružijo tudi mojstri in bodo na voljo za bolj tehnična vprašanja, ki gredo meni skozi eno uho notri in skozi drugo ven. Jaz sem z mislimi že pri manj abstraktnih rečeh. :)

Seveda pa bom glavne poudarke še vedno objavljala tudi na blogu. Če torej nimate Facebook profila, nič bat, tudi tu boste izvedeli kaj se dogaja.



petek, 15. september 2017

DIY: Dekoriranje Lovske trofeje

Z velikim navdušenjem vas povabim k branju DIY prispevka, ki sem ga pripravila na povabilo spletne revije Dom in stil in v prijetni družbi svoje dobre prijateljice Maše Strobl, ki skupaj z družinico ustvarja pod imenom Kreativna družina.

Ravno preko revije Dom in Stil sem namreč spoznala mnoge čudovite slovenske ustvarjalke in zato mi je res v posebno veliko čast, da sem se znašla med njimi. Upam, da mi je uspelo obuti vsaj njihove natikače, čevljev gotovo še ne. :)

Z Mašo sva dobili izziv, ki so ga poimenovali ČRNO - BELO
Vsaka od naju je dobila dve lovski trofeji in nič navodil. Vse ustvarjanje je bilo prepuščeno najini domišlji in tudi v družbi ob kavi je bila to tabu tema. :)

Vam uspe iz spodnje fotografije ugotoviti, kateri dve sta moji in kateri dve Mašini?

Jelenovo, srnjakovo, gamsovo rogovje – ga imate doma na steni? Ali ste ga že zdavnaj sneli in shranili na podstrešju ali v kleti? Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bil lani vsak stoti Slovenec lovec, lov je bil priljubljeno početje tudi številnih naših prednikov in lovske trofeje so bile zaželeno okrasje domov. Take dekoracije se zdaj marsikje držijo slabi občutki – a kar je, je. Živali so že zdavnaj v večnih loviščih, rogovje (mimogrede, v naravi lahko najdete tudi rogove, ki jih srnjak in jelen izgubita vsako leto spomladi) pa je lahko zanimiva osnova za nove uporabne ali okrasne izdelke v domu. Pa bomo lahko kazali in nasadili roge čisto po svoje …

Nadaljevanje članka si lahko preberete tu: Klik na Dom in Stil

Dom in stil pa najdete tudi na Facebooku.

torek, 05. september 2017

Mejniki

Poletje je sicer res čas namenjen za počitek in užitek, hkrati pa je tudi čas velikih mejnikov.
Obdobja se zaključijo in nova se pričnejo.

Mejnik, ki ga je Rene najtežje čakal pa je bil prvi prihod zobne miške.

Že od pričetka počitnic naprej se so se mu rahlo guncale  vse štiri enkice, izpasti pa ni in ni hotela nobena od njih.

Medtem je Eneju, kot da bi se delal norca iz Reneja, dobesedno odletel zob za katerega je komaj kako uro prej ugotovil, da sem maje. Med skakanjem gumitvista v kampu je tako visoko skočil, da mu ga je med pristankom odneslo kake dva metra stran.

Rene pa nič.

Prišel je prvi šolski dan, sošolci so imeli vsi že po cel komplet novih zob, on pa še vedno z vsemi mlečnimi. No, na drugi šolski dan pa je ves ponosen prišel domov, saj se mu je eden od zob pa res že konkretno majal in nakazoval, da je čas, da sprosti prostor za naslednika.

V spomin mi je prišel zabavnega posnetka, kako so fantku izpulili zob s pomočjo rakete. In ko sem mu posnetek pokazala, smo se še naprej zabavali ob ogledovanju posnetkov različnih zabavnih puljenj. Nad enim od njih (KLIK) se je Rene tako navdušil, da je hotel, da tudi njemu izpulimo zob na ta način.

Izkazalo se je, da projekt ni tako enostaven kot smo si predstavljali.
Mislite, da nam je uspelo? Poglejte si spodaj.

Imate tudi vi kako zabavno dogodivščino z puljenjem?








sobota, 02. september 2017

Prav posebno lep Maribor in Blogsi 2017

Pretekli vikend sem se potepala po Mariboru.

Ker mi vožnja po štajerski avtocest RES ni všeč, sem se odločila, da obisk maksimalno izkoristim in združim prijetno s koristnim. Podaljšala sem ga na dva dni in organizirala še srečanje z mojimi Etsy puncami.

V petek sem tako pripravila dve srečanji, eno dopoldne eno popoldne, vmesni čas pa izkoristila za kosilo na Mariborski odprti kuhinji in sprehod po mestnem jedru in obisk Piramide nad mestom.
Še kar nekaj stvari bi si rada ogledala, a je zmanjkalo časa, zato je Maribor in bližnje Pohorje čisto pri vrhu izletniške TO-DO liste za naprej.

V soboto sem obiskala Blogsi, čeprav moram reči, da me je zelooo mikalo, da bi raje obula superge in se pridružila tekačem ali pa vsaj navijačem, ki so se povsem bljižini podili po poteh Pohorje Traila, ki je potekal isti dan.

A ker sem si res želela spoznati nekaj blogerk, ki jih virtualno poznam že zelo dolgo, sem se vseeno odločila za Blogsi.

Z največjim veseljem sem tako prvič po toliko letih virtualnega poznanstva objela in poklepetala s prav posebno mamo, blogerko in PRAV POSEBNO fotografinjo. Punco, ki zna tako lepo pisati, da ti seže do srca. Punco, za katero vem, da jo skupaj z mano dolga leta spremljate tudi vi. Prav posebno mamo, Urško Golob.

In ne samo to, da sem jo spoznala, še nekaj čudovitih fotografij je posnela.
Ker moja mama pravi, da je moja trenutna profilna fotografija na facebooku čisto nenaravna in da si nisem nič podobna, :/ Seveda, le kako bi si lahko bila, če sem bila napravljena za prav posebno priložnost, z nakodrano frizuro, z makeupom in brez očal, medtem ko sem doma večinoma s figo, brez make upa, z očali in v razvlečenih oblačili, sem se odločila, da eno od njenih fotografij uporabim za profilno fotko.

Vas pa prosim, da mi pomagate izbrati.
Če jih oštevilčimo od 1 do 5 od vrha navzdol :), s katere fotke naj se vam smejim prihodnjih nekaj mesecev/let dokler ne pobaram Urške za nov komplet?

Jaz dam prvi glas fotografiji št. 2.

Urška hvala ti!





















četrtek, 24. avgust 2017

Mi Rockstarsi

Naš blog je že dolgo, dolgo klical po spremembi.
Ne toliko sam blog, predvsem njegovo ime.
Vsakič ko me kdo vpraša po njem, mu še sama ne vem kako odgovoriti.

Začelo se je seveda z Enejem, ki je imel svoj blog in še sama ne vem kako, je dobil dodatek Rockstar. Mogoče zaradi majčke, ki jo je imel takrat, mogoče zato, ker je bil kot prvi otrok v družini in med znanci res pravi zvezdnik, občudovan, ne vem.
Ampak ime se je prijelo in ko smo pridobivali nove člane, smo samo dodajali imena.
No, Arneju, smo zaradi njegovega adrenalinskega prevoza s helikopterjem med porodnišnicami in med najhujšim žledom domov, dodali še adrenalinc.  Arne je svoje navdušenjem nad adrenalinom opustil, Rockstarsi smo pa ostali in se razvijali.

Ampak Rockstar v naši hiši nima takega pomena, kot običajno. To ni zvezdnik, z zvezdniškimi muhami, ki se mu vse ustreže. O, ne. Rockstar pomeni nekaj povsem drugega. Vas zanima kdo smo rockstarsi in zakaj ste rockstarsi tudi vi, ki obiskujete našo stran?


Rockstarsi smo ROCK-STARŠI, ki delamo napake in se na njih učimo (ali pa tudi ne).
Rockstarsi imamo svoje muhe.
Rockstarsi imamo radi zabavo.
Rockstarsi imamo radi sebe in se trudimo skrbeti za svoje telo in dušo, ampak nam ne uspeva vedno.
Rockstarsi kričimo, se smejimo, jočemo, včasih se tudi malce stepemo.
Rockasarsi si gremo na živce, a ko nismo skupaj, se pogrešamo.
Radi imamo naravo in hribe in morje.
Radi pojemo na glas.
Radi preberemo dobro knjigo in pogledamo fajn film.
Rockstarsi nismo nikoli pri miru, razen kadar spimo.
Rockstarsi vemo, da smo vsi ljudje enaki, denar in položaj nas ne naredita boljših kot so drugi.
Rockstarse nas skrbi za okolje. 
Rockstarsi ne maramo plastike.
Rockstarsi radi ustvarjamo, v kuhinji in v garaži.
Rockstarsi se radi družimo s prijatelji.
Rockstarsi se radi igramo igrice, namizne in tiste na telefonu.
Rockstarsi smo načelni, včasih povemo kaj, ko bi bilo lažje in bolj pametno, biti tiho.

Rockstarsi se vedno trudimo po najboljših močeh.
 In to je dovolj za nas.

predvsem pa smo:

Rockstarsi čisto navadni ljudje.

Jaz, ti, mi in vsi

ALI

kot bi rekla mala miška:

Ni razumel, Rockstarsov, sploh NI. 



petek, 18. avgust 2017

Misija nemogoče, ali kako sem se znebila mozoljev.

Pogosto, ko spoznam nove ljudi, mi poleg, na ravno laskavega, " kdaj bo pa dojenček", namenijo tudi nekoliko bolj laskavi: "Pa nebi rekala, da ste toliko stari, izgledate veliko mlajši!"

No, za prvo se imam "zahvaliti" špehcu in slabi drži, za drugo pa materi naravi, ki mi je namenila mastno kožo. Ta pa ni bila vedno tak blagoslov,  kot se kaže zdaj, ko sem se jih končno (skoraj) znebila. Mozoljev namreč.

Od pubertete dalje, sem bila vedno polna mozoljev.
Poleti je še nekako šlo, vsaj dokler si nisem drznila na obraz nanesti kake kreme za sončenje, pozimi pa je bilo vedno katastrofalno. Čelo, nos, lica, vrat, hrbet... povsod so se mi nabirali in stiskanje in praskanje mozoljev je bila vedno zabava za dolge ure.

Poskusila sem vse.
Kremice na recept, kremice iz lekarne, tonike, tablete, enokomponentne, dvokomponentne kreme.
Čiščenje pri kozmetičarki, ki je stanje ponavadi le še poslabšalo, saj sem prišla od tam vsa v ranah, mozolji pa so se kar veselo delali naprej. Samo enkrat je pomagalao za kakega pol leta, ko mi je naredila terapijo z mini eletro šoki, ki so jih kasneje menda(?) prepovedali (pa ni bilo neprijetno :)).

Prva pomoč je prišla z kontracepcijskimi tabletami, ampak ko sem po nekaj letih naredila pavzo od njih, so se mozolji spet pojavili.
Druga pomoč je prišla z nosečnostjo. Takrat sem imela kožo čudovito gladko. Seveda moraš biti noseča za fantka, ker punčke baje mozolje naredijo.

No, potem pa sem končno našla nekaj rešitev, s pomočjo katerih sem se zdaj (upam), za vedno, rešila vseh mozoljev, le sem in tja pride še kateri na obisk, malce v  spomin in opomin. 

Torej kaj je MENI pomagalo:

1. Nič več svinjine. Verjetno najpomembnejša točka. Kak obroček salame ali fleta pršuta, to še gre skozi. Svinjski zrezek pa že ne več. No, ampak nič hudega. Imam še druge razloge, zaradi katerih se temu z veseljem odpovem.

2. Nobrnih krem, ki izsušujejo kožo. Alkoholnih tonikov ali podobnih.
Ugotovila sem, da s tem, ko kožo izsušim, jo še dodatno spodbudim k proizvajanju maščobe in na koncu se stvar še poslabša. Zravniški lobij, vam povem.

3. Kožo tako razen večernega čiščenja z blagim (brezmilnim) milom (običajno uporabim peno od Himalaye), pustim čisto pri miru.

  • Če pa že potem ji sama ponudim potrebno maščobo s katero jo pomirim  in ji zagotovim: "Kar mirno, bom že jaz za to poskrbela". Zato občasno naredim tretma z DR. Hauscka, oljem za normaliziranje (je to sploh beseda?).
  • Če začutim, da mi kožo vleče in da moram nekaj nanesti, pa nanesem dnevno kremo SO Bio, ki ustreza tako meni, ki imam mastno kožo, kot tudi Davidu, ki ima suho. Prav zanimivo.
4. Če grem na sonce, se ne namažem s kremo za sončenjem, ampak BB kremo (tudi So BIO), ki je lahka in vsebuje zaščitni faktor.

5. REDNO zamenjam pregrinjalo za blazino. Vsaj dvakrat na teden. Blazina vpije veliko maščobe iz kože in če je ne zamenjamo, se koža premeša s potom, odmrlimi celicami kože, prahom, malce se že razgradi... moram nadaljevati?

6. Spim s spetimi lasmi.

To je to. Nekaj preprostih, povsem neznanstvenih,  korakov za super učinke.

Upam, da pomaga tudi vam in vašim najstnikom.

Objava NI nastala v sodelovanju z nobenim od zgoraj naštetih proizvajalcev, to so izdelki, ki jih dejansko uporabljam (na lastne stroške ;)).










petek, 11. avgust 2017

Poslastica dneva: Božanska granola

Ko sem pred slabim (zelo slabim, samo še en teden manjka, pa bo okoli) letom prijatelje povabila na rojstnodnevno druženje,
sem v povabilu malce nerodno napisala, da hvaležno zavračam vsa darila, except domače zvarke in pripravke in podobne dobrote.
In namesto, da bi vsi prišli praznih rok, kot sem planirala, so prišli vsi polnih rok z različnimi doborotami: Salame, siri, marmelade, namazi, ni da ni. Eno bolj čudovito od drugega.

Med njimi pa je bilo eno, ki mi je še posebej sedlo v srce (in želodček). To je bila Tinina čokoladna granola.
Ni bilo dolgo, ko sem jo nafehtala za recept in vse od takrat je naša najljubša izbira za zajtrk.

Par žlic granole, žlica sadja in žlica ali dve domačega ali grškega jogurta. Božansko.

Ker recept vedno iščem po starih pogovorih na messengerju, jo moram shraniti sem, da bo bolj pri roki, pa mogoče še komu prav pride.

Kako? Tako:

200 g Mletih lešnikov (jaz jih nasekljam na roke, da so malce večji koščki)
200 g Ovseni kosmiči
200 g Ajdove kaše
50 g kokosovih kosmičev.

Vse skupaj premešaš.

1/4 skodelice stopljenega kokosovega olja
1 čajna žlička vanilije
ščep soli
3 jedilne žlice medu,
4 jedilne žlice (presniega jaz dam kar navadega) kakava,
lupinica pomaranče (jaz dam koščke kandirane pomarančne lupinice iz hoferja)
Zmešaš in dodaš suhim sestavinam.

Na peki papirju pečeš 15-20min na 200stopinj. Premešaš vsake 3 minute.

NOTE TO SELF: če piše, da premešaš na vsake 3 minute, pač PREMEŠAŠ NA VSAKE 3 MINUTE. Ne, ne greš si vmes las oprat, ker se tako zažge, da lahko samo še stran vržeš. Sampovem, eni kolegici se je to zgodilo, ne spomnim se kateri. ;))